Začetki strelskega športa v Trzinu segajo v leto 1933, ko so tako kot drugod tudi v Trzinu ustanovili svojo strelsko družino in kmalu pridobili svoje strelišče in leseno shrambo za pripomočke. V letu 1953 je Matevž Štefe za strelstvo navdušil nekaj planincev in ustanovil strelsko družino, ter postal njen predsednik. Uradno je bila družina ustanovljena 12. januarja 1955, po nekaj letih pa je strelstvo v Trzinu povsem zamrlo.
V letu 1974 je delovanje strelske družine v Trzinu na novo zaživelo. Strelišče za treninge z zračno puško so si začasno uredili v dvorani kulturnega doma. V letu 1976 pa so si zgradili poleg kulturnega doma novo strelišče s petimi strelskimi mesti. Na tekmovanjih so bili v tem času dokaj uspešni in kmalu so v kletnih prostorih kulturnega doma naredili avtomatsko strelišče za zračno puško. Vsa dela so strelci opravili v prostem času, poleg tega pa so si izdelali tudi opremo, med drugim tudi strelske avtomate. Za razvoj trzinskega strelskega športa od leta 1974 dalje so največ naredili odlični strelci in sposobni organizatorji Andrej Perne, Franci Mušič, Vilko in Peter Kralj, Marjan Mušič, ter kasnejši predsednik Franc Brečko. Iz vrst strelcev so med drugim usposobili 6 inštruktorjev in 18 sodnikov, med njimi tudi 4 zvezne sodnike.
Portoroški sklepi, ki so znani po tem, da množičnega športa niso spodbujali, so prizadeli tudi trzinski strelski šport. Delo s pionirji naj bi prevzela šolska športna društva, ki pa za to niso imela usposobljenega kadra. Kljub temu je družina leta 1980 v svoj program vključila tudi delo s pionirji in že po dveh letih so se pionirke in pionirji v streljanju z zračno in malokalibersko puško uvrstili v republiški vrh.
Iz teh generacij so prišli mladninci in mladinke, ki so takrat dosegali omembe vredne rezultate v slovenskem in mednarodnem merilu, članska ekipa pa se je po prizadevanju starejših izkušenih strelcev uvrstila v prvo republiško ligo.
Gradivo:
- Mengeš in Trzin skozi čas
- Zapiski društva
